Skoraj 45.000 kilometrov dolga preizkušnja je končana
Pet starejših britanskih ljubiteljev Suzukijevih avtomobilov se je konec letošnjega marca odpravilo na nenavadno dobrodelno pustolovščino, ki jih je za volanom dveh malih terenskih suzukijev (model jimny) popeljala na približno 150-dnevno globalno preizkušnjo, ki je potekala od Londona do ruske tihomorske obale in ZDA…
Za to idejo stoji upokojeni poslovnež Leslie Carvall, ker je starejši britanski gospod že večkrat občudoval večino udeležencev klasičnega relija Pariz – Peking, ki se na to dolgo traso podajo samo s starodobnimi vozili. Ob tem mu je postalo jasno, da želi podoben podvig opraviti tudi sam, vendar v povezavi z dobrodelnimi nameni. Ob strani so mu stali štirje podobno stari (vsi gospodje so že praznovali sedemdeseti rojstni dan…) 'tovariši' (Glyn Maher, Alan Butler, Charles Scott in Peter Streets), katere je pri približno 45.000 kilometrov dolgi odpravi spodbujal tudi primeren odmerek britanskega humorja, ker so gospodje in dva kamermana (skupna starost: 509 let) potovali z motom: »Heaven can wait, I’m Busy.«
Pet starejših britanskih gospodov je ob uresničevanju ideje podprla tudi britanska podružnica znamke Suzuki, ki je tej mini odpravi dodelila dva nova, rahlo modificirana primerka modela jimny, ker so Britanci pri obeh zamenjali pnevmatike, vzmeti in blažilnike in jih nadomestili z bolj robustnimi ter terensko prehodnimi 'gumi izdelki'. Podobno pretvorbo sta doživela tudi oba serijska odbijača. Med dodatno opremo so omenili tudi strešni prtljažnik, vse ostalo je ostalo nespremenjeno. Za približno 45.000 kilometrov dolgo pot, ki se je pričela v Londonu, so Britanci potrebovali približno 150 dni. Večino poti so morali prevoziti sami (približno 30.000 kilometrov), ostali del poti je potekal po morju ob pomoči plovil. K sreči se je celotno potovanje odvilo brez nesreč in resnejših okvar (na celotni trasi je odpovedal samo en blažilnik), tako se je 5 Britancev 26. oktobra 2013 znova pojavilo v Southamptonu, kjer se je odvil uradni zaključek tega dobrodelnega potovanja skozi petnajst držav (Velika Britanija, Francija, Belgija, Nemčija, Poljska, Češka, Slovaška, Ukrajina, Belorusija, Rusija, Kazahstan, Mongolija, Japonska, ZDA in Kanada).
Na celotni poti, ki ni vključevala samo ugodnih avtocestnih etap, je vsak jimny popil približno 2.900 litrov goriva (povprečna poraba: 9,7-litra na 100 prevoženih kilometrov), svoj delež pri višji porabi pa je poleg izrazito terenske vožnje prispevala tudi dodatna obtežitev obeh vozil z sedmimi potniki in prtljago. Povprečna poraba je višja tudi zaradi izrazito terenske gumarske obutve. Na tako dolgi poti so Britanci velikokrat (118 postankov) obiskali različne bencinske servise in ob tem prevozili dvanajst časovnih con. Kot motivacijo za izpeljavo takšnega petmesečnega potovanja sem omenil zbiranje sredstev za dobrodelnost, ker so starejši gospodje na njihovi poti oglaševali dobrodelno akcijo 'Save the Children', ki jo organizira britanska organizacija Oakhaven Hospice (Lymington, Hampshire). Drug motiv je skrit v načrtni izbiri majhnega terenskega vozila, ker želijo stari britanski gospodje na ta način pokazati ljudem, da za takšno potovanje ne potrebujejo velikih in potratnih SUV vozil…
